»V času, ko so je po Sloveniji do konca razpasla nekultura uničevanja in divjanja motornih vozil v naravnem okolju, ko ne mine noben nedeljski in nenedeljski obisk gozdov, travnikov in tudi zaščitenih območij ali priljubljenih izletniških točk brez spremljave hrupa, izpušnih plinov in nevarnosti tako za mimoidoče kot voznike same, se podpisani sprašujemo, ali je Republika Slovenija na čelu z ministrstvom za okolje in prostor ter poslankami in poslanci, ki sprejemajo zakone, res storila vse, da bi naravo, živali, lastnike zemljišč in končno državljanke in državljane zavarovala pred prepovedanimi posegi objestnežev. Mar moramo počakati na prvo smrtno žrtev takšnega početja?«